Mangart TOUR

V zrelem poletju tudi za kolesarje pride čas za veličastne visokogorske ceste. Tempomatovci vsak avgust naredimo kraljevski krog, kar pomeni, da v enem dnevu premagamo dva vzpona, Vršič in Mangart. Gre za 106 kilometrsko kolesarjenje preko najvišjega cestnega prelaza in na najvišje ležečo asfaltirano cesto v Sloveniji. Izjemno slikovita trasa velja za biser kolesarskih vzponov, ki jo številne svetovne kolesarske revije uvrščajo med idealne kolesarske destinacije.

Dogodka se lotimo z veliko mero pozornosti do posameznika in ljubezni do tega lepega športa, z namenom, da bi se udeleženci počutili varne, pot uspešno premagali in na koncu slavili novo osebno zmago. Vsako leto se članom društva pridruži več kolesarskih navdušencev, ki še dodatno osmislijo dogodek in kasneje mnogokrat tudi povečajo naše članstvo.

Na dan dogodka iz Litije in Ljubljane organiziramo prevoz udeležencev in koles. Pred startom vsak udeleženec, ki se že predhodno uvrsti v eno izmed kakovostnih skupin, prejme simbolno startno številko in podpiše izjavo o prevzemanju odgovornosti. Na koncu vsak prejme spominsko kolajno, najboljše tudi nagradimo. Za celotno pot, na kateri premagamo več kot 2.700 višinskih metrov, z dvema daljšima postankoma v Logu pod Mangartom in na Mangartskem sedlu, običajno potrebujemo med šest in sedem ur. Na trasi nas spremlja več spremljevalnih vozil s tehnično podporo, medicinsko prvo pomočjo, s snemalno ekipo, veliko zalogo tekočine in hrane.

Trasa nas vodi iz Kranjske Gore, mimo jezera Jasna, kjer vstopimo v Triglavski narodni park. Cesta kmalu pripelje do prve tlakovane serpentine in do vrha, do gorskega prelaza Vršič na nadmorski višini 1.611 m, prevozimo 24 serpentin. V dvanajstih kilometrih premagamo osemsto metrov višinske razlike. Naklon se občasno povzpne na dvanajst, petnajst odstotkov, zato je vzpon precejšen izziv. Dodatno ga otežuje tlakovana podlaga na serpentinah in precej prometa ob vikendih. Na vrhu si vzamemo le toliko časa, da si nadenemo toplejša oblačila, sledi prelep, a zahteven spust na drugo stran, v Trento. 26 serpentin tokrat brez kock. Nadaljujemo z vožnjo po dolini Soče, pred Bovcem se podamo blago navkreber proti Logu pod Mangartom, kjer naredimo daljši postanek.

Po okrepčilu začnemo vzpon na Mangartsko sedlo. Že med prvimi hišami v Logu se cesta vzpne in napove, s čim moramo računati. Vsi se spomnimo posnetkov deroče vodne ujme, kot posledice plazu, ki je pred dvajsetimi leti rušil vse pred sabo. Zdaj tu stojijo prenovljene hiše, nov most, a cesta se zdi še bolj strma kot prej. Ko premagamo prve kilometre vzpona in oddelamo še Strmec, smo se dokopali do odcepa za mejni cestni prelaz Predel. Tja bomo zavili na povratku. Nadaljujemo po Mangartski cesti, ki pelje visoko med vrhove Julijcev, pod mogočne stene 2.679 m visokega Mangarta in se v obliki pentlje konča na 2.055 m visokem Mangartskem sedlu.

Na 17,5 kilometrov dolgi serpentinasti poti, s petimi predori, gre za preizkus življenjske energije in veselja do gibanja. Čeprav je pot tako razgledna, da bi se morali neprestano ustavljati, dvanajst, petnajst, tudi dvajset odstotni nakloni neizprosno zahtevajo vso pozornost. Na celotnem vzponu je pomembno, da se ne izčrpavamo, da ne poskušamo loviti drugih, niti jih ne čakamo. Vozimo zbrano, v svojem, čim bolj enakomernem ritmu in na vrhu smo nagrajeni, izpolnjeni in zadovoljni.

Cesta z višino postaja vedno ožja, dokler se pod vrhom ne zoži na približno poltretji meter, le za širino enega vozila. Voziti moramo zelo pazljivo, a k sreči je podlaga, kljub izpostavljenosti krutim vremenskim razmeram, gladka in trdna. Razen v tunelih, kjer vozimo skoraj na pamet in čakamo, kdaj nas bo, na od erozije načeti cesti, kam odneslo. V tunelih je popolna tema, zato niso dovolj male opozorilne lučke, ki jih večina od kolesarjev namesti na kolo, priporočljive so močnejše ali pa kar čelne svetilke. Če smo dobro opremljeni, je strah odveč. Na višini 1.880 metrov nam nadaljevanje poti prepreči zapornica. Od tu do Mangartskega sedla kolesarimo na lastno odgovornost. Spremljevalna vozila počakajo na manjšem parkirišču, vsak kolesar pa se za nadaljevanje odloči po svoji presoji.

Po počitku nas čaka spust. Najprej zelo zahteven do odcepa proti Italiji, sledi krajši vzpon proti mejnemu prehodu Predel in nato slikovit spust do Rabeljskega jezera, ki leži na 1.000 metrih nad morjem. Nadaljujemo proti Trbižu in pred mestom sledimo tablam za Kranjsko Goro. Za mestom se priključimo na kolesarsko pot Alpe Adria in ko prečkamo slovensko mejo, nas kolesarska pot D-2 pripelje nazaj v Kranjsko Goro.

Tehnične podrobnosti trase

Skupna dolžina: 106 kilometrov

Skupni višinski metri: 2.700 metrov

Težavnost: najbolj zahtevna kolesarska tura

Vzpon na Vršič

Start v Kranjski Gori: 806 metrov nadmorske višine

Cilj cestni prelaz Vršič: 1.611 metrov nadmorske višine

Višinska razlika: 805 metrov

Povprečni naklon: 7,25%

Dolžina klanca: 12 kilometrov

Vzpon na Mangartsko sedlo

Start v Logu pod Mangartom: 630 metrov nadmorske višine
Cilj 1: zapornica pod Mangartskim sedlom: 1.880 metrov nadmorske višine